“Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo,” je rekel bl. A. M. Slomšek, naš zavetnik.
Skupnost katehistinj in katehistov (SKK) mariborske nadškofije ter Katehetsko pastoralna šola (KPŠ) je 7. septembra 2024 pripravila srečanje za vse katehiste, katehistinje, duhovnike katehete in slušatelje KPŠ.
Pričeli smo ob 10.00 s sv. mašo in prošnjo za blagoslov nas samih in našega poslanstva, ki jo je v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru daroval g. nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
Nagovoril nas je ob podobi sejalca, semena in zemlje (srca).
Ob koncu sta bili podeljeni diplomi dvema diplomantkama KPŠ, g. nadškof pa je s pohvalo in priznanjem izrazil tudi hvaležnost osmim katehistinjam, ki si dejavno prizadevajo za oznanjevanje na področju kateheze 10 oz. 20 let. Srečanje je zatem z nadaljnjim programom v prijetnem vzdušju potekalo še na dvorišču stolne župnije, med drugim je ga. Lidija Šarić predstavila temo svoje diplomske naloge.
Nagovor nadškofa pri sv. maši:
Božja beseda
Berilo: 1 Tes 5,17-22
Evangelij: Mt 13,1-23
Dragi sobratje duhovniki kateheti, katehistinje in katehisti!
Vse prav prisrčno pozdravljam na začetku novega katehetskega leta!
Danes vas želim opogumiti v vašem poslanstvu.
Učenci so bili navdušeni nad Jezusovimi govori in čudeži. Pričakovali so, da bo število vedno bolj rastlo in da bodo poslušalci vedno bolj privrženi Jezusu.
Izkazalo pa se je nasprotno: nekateri Jezusa zapuščajo, ker se jim zdi prezahteven, drugi se zanj ne zmenijo, tretji pa mu celo nasprotujejo.
Učenci so zaradi Jezusa vse zapustili in šli za njim, zato so bili še posebej zaskrbljeni, če se bo odpad nadaljeval.
Jezus je to stisko videl in nanjo odgovoril. Ni odgovoril z učenim predavanjem, ampak s priliko.
Ni dal poceni tolažbe ali prazne obljube.
Kar naravnost jim je dal vedeti, da bo mnogo truda v Božjem kraljestvu zaman.
Kakor gre marsikatero zrno, ki pade na kamnita ali suha tla, v nič, tako bo tudi marsikatero zrno Božje besede padlo na neprimerna tla.
Kakor kmet kljub trudu, ki je včasih videti izgubljen, vsako jesen spravlja pridelke, tako naj tudi vsak delavec v Božjem kraljestvu ve, da bo kljub trudu, ki je na videz zaman, in kljub sejanju, kjer je na videz proč vrženo seme, na koncu vedno kaj žeti.
Ali ni ta misel kot nalašč na začetku katehetskega leta?
Koliko težav in ovir srečate pri vašem poslanstvu, dragi kateheti, katehistinje in katehisti.
Na eni strani slabi pogoji, nezainteresirani otroci, ki se začno hitro dolgočasiti, drugič se srečamo z otroki, ki so kritični, nagajivi, polni dvomov …
Pa seveda nezainteresirani starši, ki otroka sicer le pripeljejo in odpeljejo domov, ne pridejo pa blizu, niti jih ne zanima, kaj se je pri katehezi dogajalo …
Vse to nam dostikrat jemlje veselje, zagon in postavlja se nam vprašanje: »Ali se vse to splača?«
Današnji evangelij nam daje odgovor, da se splača.
Zavedati se moramo, da smo sejalci, da smo oznanjevalci veselega oznanila.
Jezus sebe predstavi kot sejalca. Ob tej podobi takoj opazimo, da se ne predstavi kot nekdo, ki se vsiljuje, ampak kot nekdo, ki se ponudi, predstavi se kot dar in priložnost.
S potrpežljivostjo in velikodušnostjo seje Božjo besedo, ki je seme, ki ima v sebi življenjsko moč in lahko obrodi sad.
Na kakšen način lahko obrodimo sad? Če ga sprejmemo. Sprejeti Jezusa pomeni, da smo z njim v tesni povezanosti, da mu v popolnem zaupanju odpremo svoje srce.
Naše srce je tisti teren, na katerega pade seme Besede.
Lahko je to srce nepropustno, trdo kot kamen, lahko je površinsko srce, brez globine, kjer je ljubezen nestanovitna in minljiva.
Velika nevarnost so skušnjave in zapeljivosti sveta, v katerem živimo, in nam jih posredujejo različne propagande, ki pa so nadomestki in maliki v obliki materialnih dobrin in užitkov. Vem, da se jih vsi dobro zavedate.
Lahko pa je to odprto srce, ki je kot dobra zemlja, in Beseda lahko vzklije, raste in na koncu obrodi sad.
Če vzamemo vlogo sejalca, je naše prvo delo, prvi korak: pripravljati oziroma čistiti teren, na katerega pade Beseda.
Dragi katehetje, katehistinje in katehisti, pred nami je novo katehetsko leto.
Vabim vas, da ste pri tem vašem poslanstvu pozorni, na kateri stopnji vere se nahajajo vam zaupani otroci: ali že imajo neko izkustvo vere ali nič; potem sledijo nadaljnji koraki.
Svetujem vam, da poskušate stopiti v oseben odnos z njimi, kajti vsak ima svojo zgodovino, ima svoj ritem; potreben je čas in medsebojno zaupanje.
Pomembno je tudi znati poslušati, kajti samo na ta način je možno stopiti v svet otroka; tako lahko spoznate njegove želje, težave, pa tudi omejenosti …
Ne pozabite, da je pri katehezi pomembna tudi podelitev izkušenj. Pomembno je, da spregovorite tudi o vaši veri, o vašem doživljanju Boga.
Vera je srečanje s Kristusom, ki me osebno nagovarja, ki želi obogatiti moje življenje, da postane lepše in polnejše.
Tako kateheza ni samo razumska, intelektualna dejavnost, ampak je priprava poti, da človeka lahko doseže veselo oznanilo evangelija.
Želim, da bi pri naši katehezi naredili korak naprej. Želim, da bi se zavedali poslanstva in odgovornosti, ki nam je zaupano, pa tudi tega, da smo služabniki, kajti po nas deluje Sveti Duh. Tega se je potrebno zavedati in veseliti.
Vsakemu od vas se zahvaljujem, da ste pripravljeni sprejeto to odgovorno poslanstvo. To poslanstvo se mora odvijati v tesnem sodelovanju z župnikom, ki je prvi katehet v župniji, in njegova naloga je, da vso katehezo koordinira in skrbi, da vsak od vas raste tako duhovno kot se tudi strokovno izpopolnjuje, zato so tako pomembna srečanja, ki so vam na voljo preko leta.
V pripravi na jubilejno sveto leto je to koledarsko leto posvečeno molitvi, ki nas najbolj poveže z Gospodom in nam pomaga, da z božjimi očmi gledamo na soljudi, tudi na naše katehizirance. V Njem zmoremo premagati oz. sprejeti vse težave in ovire. Molitev je tudi tista, ki posvečuje naše delo in nam vliva moč in pogum.
V čem naj bo pri katehezi narejen korak naprej?
V bolj osebnem pristopu, da bodo otroci čutili, da so sprejeti, da bodo čutili, da jih imamo radi, da jih razumemo, da razumemo tudi njihove težave …, skratka, samo tako se nam bodo odprli. S tem pa se bodo ustvarjali pogoji, da bo Beseda, pisana z veliko začetnico, lahko padla na plodna tla.
V tem novem katehetskem letu vam želim obilje Božjega blagoslova!
