ADVENTNA DUHOVNA OBNOVA Skupnosti katehistinj in katehistov, 7. 12. 2024
Duhovna obnova nas je spomnila na globoko potrebo po notranji molitvi in duhovni zbranosti v svetu, ki je poln raztresenosti in površinskosti. Poudarja, kako se zaradi hitenja in pomanjkanja časa prevečkrat oddaljimo od resničnega stika z Bogom in sebe. Prvi korak k ponovni vzpostavitvi tega odnosa je zavestno umik iz razpršenosti, da bi v miru in zbrano iskali Boga. Molitev postane ključni način, s katerim gradimo notranjo stabilnost, ki nam pomaga premagovati življenjske težave.
Znotraj molitve se ustvarja prostor, kjer se lahko resnično povežemo z Bogom, v molitvi pa se učiš ljubiti Boga “na kolenih” – ne nujno dobesedno, ampak s srcem in dušo. Ta pristop k molitvi ni le rutinsko izgovarjanje besed, temveč resničen pogovor z Bogom, kjer besede postanejo most do njegove navzočnosti v nas. Tudi takrat, ko ne čutimo želje po molitvi, je treba moliti, da se vrne želja po molitvi.
Poleg molitve se je duhovna obnova dotaknila tudi teme samokritike. Poudarjeno je bilo, da samokritika ni avtocenzura, ampak pot k razumevanju naših napak in iskanju poti za rast. Samokritika mora biti v skladu s ponižnostjo in zaupanjem, saj le tako lahko resnično napredujemo. S tem se povezuje z molitvijo, saj le ko smo iskreni do sebe in do Boga, lahko presegamo notranje ovire in resnično rastemo v duhovnem življenju.
Vse to skupaj ponuja globoko sporočilo o iskanju notranjega miru, ki prihaja preko povezanosti z Bogom, samokritičnega pristopa k lastni duhovni rasti in vztrajnosti v molitvi.
