Učitelj sem.
Tako ali drugače, pred katedrom ali kje drugje – učim naše mlade.
Rojen sem bil v prvem trenutku, ko je otrok zastavil vprašanje.
Sem več oseb na različnih krajih.
Sem Sokrat, ki spodbuja atensko mladino, da odkriva nove zamisli skozi vprašanja.
Sem Anne Sullivan, ki z dotikom prenaša skrivnosti vesolja v iztegnjeno roko Helen Keller.
Sem Ezop in Hans Christian Andersen, ki oznanjata resnico skozi neštete zgodbe.
Sem vsa imena in obrazi, ki so že dolgo pozabljeni, a katerih značaj in poučevanje bodo za vedno ostali v spominu učencev.
Vsak dan sem igralec, prijatelj, sestra in zdravnik, trener, najditelj izgubljenih predmetov, posojevalec denarja, taksist, psiholog, nadomestni starš, politik, čuvaj vere …
Kljub zemljevidom, listinam, formulam, glagolom, zgodbam in knjigam včasih nimam učiti drugega kot to, da morajo moji učenci spoznati tudi sebe. In vem, da je potrebna skoraj večnost, da spoznaš sebe.
Včasih sem protislovje – najglasneje govorim, kadar najbolj poslušam.
Moj cilj niso gmotne dobrine, a sem nenehen iskalec zakladov, ko za svoje učence iščem nove priložnosti. In to počnem, da bi svojo nadarjenost lahko izkoristili tudi tisti, pri katerih je ta skrita in globoko zakopana zaradi občutka poraženosti.
Sem najsrečnejši od vseh, ki delajo!
Zdravnik lahko pospremi življenje na svet v enem čarobnem trenutku. Jaz pa vsak dan opazujem ponovno rojstvo tega življenja skozi vprašanja, zamisli in prijateljstva!
Arhitekt ve: če gradi skrbno, bo njegova stavba stala stoletja. Učitelj ve: če gradi z ljubeznijo in resnico, bo tisto, kar zgradi, večno.
Sem bojevnik, ki se vsak dan bojuje proti pritisku učenčevih sovrstnikov, proti negotovosti, strahu, podrejenosti, proti predsodkom, nevednosti, brezbrižnosti … A imam imenitne zaveznike: inteligentnost, radovednost, podporo staršev, individualnost, ustvarjalnost, vero, ljubezen in smeh. Vsi ti mi dajejo nepopustljivo trdnost.
Učitelj sem. In Bogu hvala za vsak moj dan.
(prirejeno po besedilu J. W. Schlatterja)
