Ob začetku novega pastoralnega leta nas je s pismom nagovoril g. nadškof Alojzij Cvikl.
Nove razmere – nova priložnost
Občutek negotovosti je zaradi epidemije in posledičnih ukrepov postal vse bolj navzoča stalnica tudi pri našem oznanjevanju. S strahom gledamo naprej, v jesen, kaj nam bo prinesla. Morda nove ukrepe, ali vendarle bolj sproščeno življenje? Za pastoralne delavce so lahko takšne razmere skušnjava, da rečemo: »Počakajmo na ugodnejše čase«, se pravi počakajmo, da se razmere umirijo. Izkušnje kažejo, da to ni prava drža. Že nekajkrat smo »se opekli«, ko smo prestavljali dogodke na domnevno ugodnejši čas, pa se je izkazalo, da je bila pozneje situacija večkrat še bolj kočljiva.
Tako tudi na začetku novega pastoralnega leta ne smemo čakati, ampak moramo novo pastoralno obdobje začeti v prilagajanju na konkretne razmere. Kjer je prisotna vera, tam je navzoča tudi ljubezen in tam se vedno najdejo tudi poti in načini, da krščanska skupnost v dani situaciji zaživi in uresničuje življenje po veri. Marsičesa smo se naučili v zadnjem času, zaznamovanem s koronavirusom. Vesel sem novic, kako je v nekaterih občestvih bolj zaživela »družinska kateheza«, kako so marsikje potekala veroučna srečanja prek spleta. Vse to je potrebno ohranjati. A po drugi strani se moramo zavedati, da vse to ne more nadomestiti tistega verouka, ki poteka ob rednih srečanjih, v živo. Marsikaj je lahko dopolnitev redne kateheze, ali je lahko zgolj začasna rešitev v izrednih razmerah, ko srečanja v živo pač niso možna. Zato vas prosim, da ne odlašate z začetkom verouka, ampak začnite z veroučnimi srečanji takoj po katehetski nedelji, ki je druga nedelja v septembru.
Papež Frančišek je v lanskem letu praznik Kristusa Kralja določil za svetovni dan mladih, in sicer za celotno vesoljno Cerkev. Slovenska škofovska konferenca je zaradi obhajanja tedna Karitas, ki ga pri nas obhajamo ob koncu cerkvenega leta, to papeževo naročilo prilagodila in določila drugo nedeljo v septembru kot nedeljo mladih. Na to nedeljo bodo naša občestva še posebej poklicana, da se zberejo v povezanosti z mladimi. Tokrat bodo ta srečanje potekala pod geslom: »Jezus vas vabi in vi ste v srcu Cerkve«. Dan mladih je tudi lepa priložnost, da predstavimo celotnemu občestvu dejavnosti, ki so sicer namenjene predvsem mladim. Nedelji mladih, bo sledil teden mladih, ki bo hkrati tudi teden priprave na letošnjo jubilejno, štirideseto Stično mladih. Župniki in voditelji občestev boste pravočasno dobili gradivo in spodbude za pripravo nedelje in tedna mladih. S to nedeljo se v Cerkvi na Slovenskem začenja tudi pastoralno obdobje, ki bo posvečeno mladim.
Na poseben način pa bo prihodnjemu pastoralnemu letu dajala osrednji ton sinoda, kot način priprave celotne vesoljne Cerkve na škofovsko sinodo, ki bo potekala v Rimu, v oktobru 2022 na temo: »Za sinodalno Cerkev: občestvo, soudeležba in poslanstvo«. Papež Frančišek želi, naj priprava na prihodnjo škofovsko sinodo poteka najprej po posameznih škofijah, nato znotraj območja posameznih Škofovskih konferenc. Vsemu temu dogajanju bo sledil še korak povezovanja po posameznih kontinentih. Vrhunec dogajanja pa bo seveda celomesečno srečanje škofov na škofovski sinodi v Rimu. Tudi v mariborski nadškofiji se želimo vključiti v ta proces, v želji, da bi vedno bolj postajali Cerkev, ki hodi po sinodalni poti. Cerkev pomeni »sklic«, pomeni »pot tistih, ki so poklicani«. Nevarnost je, da se odločitve v Cerkvi sprejemajo bolj samo »od »zgoraj«. Načelo sinodalnosti nas opozarja, da Božji Sveti Duh govori po občestvu, torej od »spodaj navzgor«. Uresničevanje načela sinodalnosti predpostavlja soudeležbo in aktivno sodelovanje vseh članov v življenju krščanske skupnosti. Ne gre torej zgolj za to, da bi pripravili takšne ali drugačne spodbudne misli za sinodo, ki bo v Rimu, ampak je celotno dogajanje za vse nas lepa priložnost, da se učimo sinodalne poti in da se z velikim zaupanjem skupaj podamo na to pot. To pa od nas vseh zahteva spreobrnjenje.
Za animacijo tega sinodalnega procesa sem zaprosil našo pastoralno – animacijsko skupino PAS, ki si bo v sodelovanju s Pastoralno službo prizadevala, da bi sinodalno dogajanje doživeli kot nekaj spodbudnega, kot nekaj, kar se nas bo dotaknilo in nas povezalo, da bi to doživeli kot novo izkustvo v procesu poglabljanja vere. Zato vas tudi glede tega prosim, da se odzovete na navodila in spodbude, ko jih boste prejeli.
Na poseben način se v ta sinodalni tok pri nas vključuje še pastoralni proces povezovanja župnij, ki smo ga v mariborski nadškofiji začeli in že naredili prve korake. Sedaj je na nas vseh, da o tem skupaj razmišljamo, se pogovarjamo in razločujemo. Pogovori so pomembni predvsem na ravni dekanij in s tem tudi po posameznih župnijskih občestvih. Želimo, da bi do konca pastoralnega leta prišli do bolj jasnih rezultatov, ki nas bodo usmerjali v pravo smer pri nadaljnjem odločanju. Uresničevanje načrta povezovanja župnij bo potekalo postopoma, korak za korakom.
Da bo pastoralno povezovanje župnij doživljali kot priložnost za poživitev pastorale in njeno učinkovitost, pa čutimo, kako zelo potrebna je priprava primernih in kompetentnih voditeljev skupin in občestev, ki bodo v prihodnosti postajali voditelji posameznih občestev. Da bi to lahko omogočili, bomo jeseni začeli s pripravo nove generacije kandidatov za prejem stalnega diakonata. V junijski številki Sporočil sem vas že prosil, da mi do konca septembra sporočite kandidate za službo stalnih diakonov. Za sedaj še nimamo prijavljenih kandidatov, zato vas spodbujam, da o službi stalnih diakonov spregovorite po vaših občestvih in to službo predstavite ter da spodbujate kandidate, ki so primerni za to službo, da bodo stopili na pot razločevanja in priprave. Prepričan sem namreč, da je po naših občestvih kar nekaj primernih kandidatov. Razmišljajmo, da bodo lahko stalni diakoni v veliko pomoč pri poslanstvu in delovanju v pastoralno povezanih župnijah. Na to moramo misliti sedaj, da ne bomo tarnali pozneje, češ, duhovniki so preobremenjeni in brez sodelavcev.
Hkrati ponovno vse vabim, da vsi nenehno poživljamo delo in molitev za nove duhovne poklice, za duhovniške, redovniške kot tudi misijonarske poklice. Seveda pri tem mislim tudi na molitev za bodoče stalne diakone in prav tako katehistinje in katehiste.
Tudi »Projekt Emavs«, ki ima za cilj pomagati duhovno in pastoralno oblikovati laične sodelavce in voditelje župnijskih občestev in skupin, upamo, da bo čim prej zaživel. Pomemben pri tem projektu je prvi korak, ki je v iskanju primernih kandidatov, ki bodo vstopili v ta proces. Predstavitev in program ter druga navodila glede programa Emavs boste prejeli v septembru. Upam, da bo tudi ta možnost formacije pomagala k prebujanju želje po služenju v naših občestvih, v skladu z darovi in karizmami posameznih udeležencev.
S tem sem vam na kratko predstavil novo pastoralno leto, ki ga vidim, kot novo priložnost v danih razmerah. Ne smemo se ustrašiti preprek. Če ne bodo možna srečanja v živo, bodo programi potekali pač v okviru možnosti, deloma prek spleta ali drugih medijev. Prepričan pa sem, da bodo mogoča tudi osebna srečevanja.
Brez molitve in blagoslova od zgoraj ne more uspeti noben načrt, noben zastavljeni program, pa naj je še tako premišljen in primerno zastavljen. Zato vabim vse k molitvi za uspeh naših pastoralnih prizadevanj za pastoralno prenovo naših župnij in celotne naše nadškofije. Kljub temu, da se zavedam težav, vendarle ostajam poln zaupanja, saj sem prepričan, da nas bo pri naših pastoralnih prizadevanjih spremljala tudi priprošnja Božje Matere Marije in bl. škofa A. M. Slomška.
msgr. Alojzij Cvikl DJ
nadškof metropolit
